SLOVENSKI TRADICIONALNI ZAJTRK: MED

Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele tako, da v cvetovih nabirajo nektar ali pa zbirajo izločke živih delov rastlin ali izločke živali na živih delih rastlin. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Človek je tisočletja dolgo med uporabljal kot edino sladilo; šele v začetku 19. stoletja ga je počasi začel nadomeščati sladkor. Poleg prehranske vloge je med že od nekdaj del tradicionalnih in alternativnih vej medicine, npr. apiterapije.

Danes na svetu letno pridelamo okoli 1,2 milijona ton medu, kar pa še vedno znaša le okoli 1 % produkcije vseh sladkorjev. Največji proizvajalki medu sta Kitajska in Argentina, čeprav ga sami porabita le majhen delež. Največje države porabnice so Nemčija, Avstrija, Švica, Portugalska, Madžarska in Grčija z 1–1,8 kg na prebivalca letno, mednje pa z malo več kot kilogram porabljenega medu na prebivalca spada tudi Slovenija.

V povprečju okoli 95 % suhe snovi medu predstavljajo ogljikovi hidrati, predvsem fruktoza in glukoza, medtem ko okoli desetino sladkorjev predstavljajo najrazličnejši oligosaharidi.

Med lahko v manjših količinah uživamo kot dopolnitev uravnotežene prehrane, vendar se moramo zavedati, da je med kljub manjšemu deležu zdravju koristnih snovi še vedno pretežno sladkor. Z njim lahko nadomestimo ostale oblike prostega sladkorja, npr. namizni sladkor (trsni, pesin itd.), ki ne vsebujejo skorajda nobenih koristnih snovi, a mora njegovo uživanje kljub temu ostati omejeno na nekaj čajnih žličk. Prosti sladkorji so namreč prepoznani dejavnik tveganja za metabolni sindrom, sladkorno bolezen tipa II, debelost in karies. V dnevni prehrani zato priporočamo omejeno uživanja sladkorja, tako belega, rjavega, kot tudi ostalih naravnih sladil, kamor uvrščamo tudi med.

Številne raziskave so potrdile protimikrobno delovanje medu. Za to so v medu odgovorne različne spojine, hkrati pa tudi nizek odstotek vode in nizek pH. Študije so pokazale, da je vpliv medu na zobno gnilobo manjši od običajnega sladkorja, zato je zmerna uporaba medu namesto sladkorja smiselna.

Med naj bi uživali v naravni obliki, brez posebnih postopkov priprave. Med po nepotrebnem ne izpostavljamo termičnim postopkom, saj višja temperatura poškoduje ali izniči določene naravno prisotne zaščitne snovi (encimi, vitamini). Iz enakega razloga med ne dodajamo pretirano toplim napitkom (npr. čaju), ampak ga dodamo šele takrat, ko se napitek ohladi (oziroma doseže temperaturo, nižjo od 40 °C).

(Vir: Prehrana.si)